POROČILO: MOL VAJA 2015

Ekipa EVRPL1. Sestavljali smo jo vodnica Sava Zibler s Furjo, Sava je bila hkrati vodja ekipe, vodnik Tomaž Džuban z Valom in jaz, vodnica Edita Modic z Isho.

1. Dan, petek: Zbrali smo se na poligonu DVRPS-ja in imeli ta privilegij, da nas je čakal že postavljen šotor, ki so ga za nas postavili Borut, Urša in Denis, ki so si ta dan vzeli prosto (no Borut ne) in so lahko tja prispeli prej. Kazalo je namreč na dež in ni ga slabšega kot postavljati šotor v dežju. Torej polni zagnanosti (no vsaj zase lahko trdim) smo si uredili še vse ostalo, peljali pse na veterinarski pregled, na test agresivnosti in dobili smo številko ekipe.

2. Dan, sobota: okoli 5.30 so nas zbudili, čakalo nas je prvo iskanje. Oblekli smo se in odšli do kombija ki so nam ga določili. Tam smo izvedeli da gremo na iskanje v gozdu. Res je bilo tako in sicer smo iskali najprej prvo ob poti. Našli smo oba pogrešana in uspešno opravili še prvo pomoč. Takoj za prvim iskanjem smo skoraj na isti lokaciji malo naprej v gozdovih Kureščka imeli drugi iskanje ob poti. Tu smo našli enega pogrešanega. Po končanem iskanju smo se vrnili v tabor. Po kakšni uri in pol so prišli po nas za naslednje iskanje. Ig in hkrati vrvna tehnika. Z vrvno nismo imeli posebnih težav, spuščali smo se skupaj s psi. Iskanje, en najden marker. Nismo bili posebno zadovoljni, a to je le začetek. Spet povratek v tabor in po cca dveh urah ponovno na iskanje. Tokrat je bila to Livarna. Najdena dva merkerja. Končali smo kar hitro in se vrnili v tabor. Sledil je tretji IPO z začetnim pet kilometrskim pohodom. Prehoditi smo ga morali v eni uri in sicer pretežno v klanec točno iz centra za reševanje na Igu pa po cesti proti Kureščku. Uspelo nam je priti na štart iskanja cca 10 minut prej. Malo smo spočili pse, jim dali za piti in iskanje se je začelo. Bilo je prav tako ob poti levo in desno. Našli smo enega markerja. Povratek v bazo. Naš izkupiček do tukaj je bilo 7 najdenih. Dali so nam kar konkreten čas za regeneracijo. Naslednje iskanje smo imeli ob 22.00 na Kliju v Logatcu. Predvidevali smo, da je tu kar zajetno število skritih markerjev. Bili sta dve lokaciji iskanja. Na prvi smo našli enega markerja, enega je Isha nakazovala vendar nam ga na koncu niso priznali. Na drugi lokaciji pa nismo našli nobenega. V stavbah je bila trda tema in po večini psa sploh nisi videl. Končali smo in se vrnili v bazo. Bili smo kar utrujeni in smo ker kmalu zaspali.

3. Dan, nedelja: Vsega skupaj je bilo 15 pogrešanih. Mi smo jih našli 8, kar je bilo premalo za uspešno opravljeno vajo.

Moje videnje same vaje kot dogodka je zelo pozitivno, Tudi sama se prav zares nisem preveč obremenjevala z rezultatom, saj sem bila na vaji pravzaprav čisti »freshman«. Vse se mi je zdelo zelo vznemirljivo, kakšne posebne utrujenosti med vajami nisem čutila, in tudi kot ekipa smo delovali zelo usklajeno in mirno. Kaj je bilo zgrešeno kot taktika ali kot delo, jaz ne morem govoriti. Smo se pa pogovarjali in ugotovili, da moramo še kar nekaj stvari popraviti in dodelati. Vsi vemo, da imamo izvrstne pse. Znajo, želijo in zmorejo. To smo oziroma sta Sava in Tomaž dokazala že premnogokrat. Za konec samo to, komaj čakam naslednje leto – z isto ekipo. A ja, naj ne pozabim, naše društvo je bilo na vaji zastopano z dvema ekipama. Ekipa EVRPL2 s Saro in Oro, Uršo in Fly ter Denisom z Uran je uspešno opravila vajo, našli so dovolj pogrešanih in za to jim iskreno čestitam in se veselim, če nisem celo bolj vesela, kot če bi bili uspešni mi. In pa seveda čestitke tudi vsem ostalim ekipam, ki so sodelovale in bile bolj ali manj uspešne, med uspešnimi naj izpostavim ekipo MOL, v kateri je bil kot vodnik in vodja ekipe Borut z Rayem.
Edita Modic

Posted in Novice.